Glavni produkt delovanja trga delovne sile je brezposelnost, ki se nenehno ustvarja. Presežki delovne sile so rezultat, da je ponudba prevelika glede na povpraševanje po delovni sili, ali pa trg zaposlovanja deluje neustrezno. Vzrok za povečevanje brezposelnosti je poleg recesije še tudi uvajanje novih tehnologij.
Razmere na trgu dela so vse bolj zaostrene. Tako prihaja do velike brezposelnosti tako med mladimi, invalidi in starejšimi iskalci zaposlitve. Pri starejših delavcih so zgodnje upokojitve preteklost, tako ostajajo na trgu v precej nezavidljivem položaju. Glede na potrebe zaposlitve je delovnih mest zelo malo, zato so nekatere skupine brezposelnih še v slabšem položaju, kot bi bile, če bi bilo več prostih delovnih mest.
Starejši brezposelni se soočajo s precej neugodnim stanjem na trgu dela, saj imajo veliko ovir pri iskanju dela oziroma zaposlitev. V času gospodarske krize so množična odpuščanja ta problem še posebej okrepila. V primeru, ko so delavci dolga leta delali na določenem oziroma specifičnem področju dela, so ob nastanku brezposelnosti na trgu dela v zelo slabem položaju. Na razpolago nimajo ustreznega znanja o trgu dela ter velikokrat politiko trga dela slabo razumejo. Poleg tega pa jim primanjkuje določenih znanj s katerimi bi lahko na trgu dela konkurirali drugim iskalcem zaposlitve. V veliki večini jim primanjkuje oziroma nimajo računalniških znanj ter znanja tujih jezikov. Tako so zaradi zakonodaje, ki ščiti starejše delavce, za delodajalca precej manj zanimivi. Za brezposelne starejše delavce je tudi zelo neugodna zakonodaja upokojevanja, saj zahteva podaljševanje delovne aktivnosti.
Problem je tudi, da se generacije delavcev menjujejo precej počasneje, kot pa se odvija oziroma razvija napredovanje tehnologije in potrebnih znanj. Starejši delavci oziroma brezposelni v tem primeru postajajo precej manj pomemben del delovne sile za delodajalca. Ekonomsko aktivnost in položaj starejših brezposelnih poleg tržnih mehanizmov določajo tudi pokojninske, zaposlitvene ter druge politike, ki so na lokalni in državni ravni oziroma na ravni podjetij.
