Danes je bolj enostavno ustanoviti podjetje, kot je bilo to včasih. Vedno večji napredek v tehnologiji, dostop do spleta in vseh storitev, ki jih je možno po zelo majhni ceni najeti, ter enostavnost outsourcinga so pripeljali do točke, ko lahko trdimo, da je mnogo lažje in mnogo ceneje izdelati nekaj novega, kot to kasneje tudi prodati.
Vitko podjetništvo je racionalen pristop, ki je svoje ime dobilo po filozofiji vitke proizvodnje. Razvoj vitkega podjetništva pripisujemo podjetju Toyota. Najbolj pomemben del vitkega podjetništva je znanstvena metoda presoje, ali se neka določena poslovna odločitev splača ali ne. Preveritev odločitve podjetniki izvajajo skozi teste, eksperimente in budno spremljanje kazalnikov, ki kažejo na uspešnost ideje.
Vitko podjetništvo je pristop zniževanja stroškov, ki bi nastali zaradi nesmiselnih prizadevanj. Skozi spremljanje kazalnikov uspešnosti podjetja in eksperimenti se presodi, ali se neka poslovna odločitev splača ali ne. Vitko podjetništvo ima nalogo, da preverja samo idejo, ki se testira med ljudmi preko izdelka ali prototipa. Tako podjetnik prilagaja svojo ponudbo, dokler ne pride do pozitivnega odziva strank.
V velikem podjetju lahko vitki razvoj izboljša povprečno uspešnost inovacij, saj v kreativno nedoločenost nastajanja novih idej vnaša sistematičnost objektivnega pristopa iskanja najboljšega trga za inovacijski potencial podjetja, istočasno pa v inoviranje vnese zavedanje, da inovacija sama po sebi še ni tržni produkt. To lahko dosežemo z ustvarjanjem poslovnega modela.
Koncept vitkega podjetja temelji na dejstvu, da danes v razvitem svetu ni več vprašanje, kako razvijati, saj zmogljivosti in zmožnosti človeških in drugih virov niso redke. Bistveno bolj v ospredju je vprašanje, kaj sploh razvijati, da ne bodo viri uporabljeni zaman. Potrebno si je postaviti še vprašanje, kako na najmanjšo možno mero zmanjšati tveganje nesmiselnega angažiranja virov. Velika izguba je razvijati proizvod, ki ga nihče noče.
Največja razlika med zagonskimi podjetji in že uveljavljenimi podjetji je, da uveljavljena podjetja izvršijo poznano in zastavljeno strategijo, zagonska podjetja pa imajo nalogo, da poiščejo poslovni model, ki podjetju omogoča izgradnjo dolgoročnega posla.
